V zaključku sedme etape Pariz-Nice verjetno ni bilo Slovenca, ki mu ne bi zastal dih, ko je Primož Roglič zašel v težave. Zopet ta nehvaležna zadnja etapa, v kateri se je že tolikokrat opekel. A slovenski as poudarja, da se na preteklost ne smemo ozirati.
“Ni šlo brez malo drame,” se je v cilju pošalil vidno izmučen Primož Roglič, ki je zmago na dirki proti soncu proslavil v objemu sina Leva.
Drži, res ni šlo brez drame. In le redko gre. Primož Roglič nas je namreč v preteklosti že naučil, da se ne smemo sprostiti vse do ciljne črte, pa naj bo videti še tako dominanten.
Ob včerajšnjem trpljenju na vzponu Eze sta se nam slovenskim navijačem pred očmi odvili dva dogodka iz preteklosti. Poraz na zadnji etapi Dirke po Franciji 2020, ko je proti Tadeju Pogačarju zapravil minuto prednosti in dvojni padec na lanski dirki Pariz-Nica, ki mu je odnesel skupno zmago.
“Zadnji vzpon je bil zelo težek, a moram priznati, da je bilo lažje in meni bolj v veselje od lanske zadnje etape,” je povedal in se ob tem obregnil ravno na prej omenjena dva padca.
Tokrat je ostal v pokončnem položaju, a zahteven klanec, v kombinaciji s slabim in hladnim vremenom je poskrbel, da Roglič ni uspel slediti nevarnemu napadu Simona Yatesa. Na srečo je imel tokrat ob sebi neverjetnega Wouta van Aerta, ki ga je lastnoročno pripeljal preko vzpona in poskrbel, da je zaostanek ostal obvladljiv.
“Zahvaliti se moram celotni ekipi, še posebej pa Woutu – pol človek, pol motor. Zares lahko počne vse,” s hvalnicami na račun Belgijca ni skoparil 32-letnik. Odkupil se mu bo lahko že kmalu, saj bo na spomeniku Milano-San Remo Slovenec vozil v službi Van Aerta.
“Zagotovo nisem bil dovolj močen, nisem imel moči. Zares sem trpel in se boril na zadnjem vzponu, da sem omejil izgube. Na srečo je imel Wout izjemen dan. Bil mi je v veliko pomoč, z mano je vozil vse do cilja.”
Roglič je včeraj sicer vozil na dobro poznanem terenu. Večino leta namreč preživi v bližnjem Monaku, zato je vzpon Eze pogosto vključen v njegove treninge na Azurni obali.
“Domača dirka, domače ceste, a zaradi tega ni bilo nič lažje, kajne?”
Že pred etapo je bil Roglič večkrat vprašan o lanskem dogodku na zadnji etapi in ali to vpliva na njegovo psihično pripravo. Vedno znova je zatrdil, da se osredotoča le na aktualno dogajanje, še enkrat več pa je to zatrdil tudi v cilju.
“Preteklost ne določa tvoje prihodnosti. Iz nje nekaj vzamemo, se naučimo in gremo naprej,” je predstavil svojo življenjsko filozofijo.