Kot vse kaže se bo po štirih letih Elia Viviani vrnil k Ineos Grenadiersem. Italijana si v britanski ekipi želi predvsem njegov rojak Filippo Ganna, s katerim se dobro poznata z dirkališča.

Za Elio Vivianijem sta dve težki sezoni. Po odhodu iz Deceuninck-Quick Stepa, kjer je dosegal svoje največje uspehe, je pri Cofidisu povsem zbledel. Z izjemo nekaj zmag na manjših dirkah je bil vselej daleč od uspeha. Pri francoski ekipi so že pred koncem sezone ugotovili, da Italijan ni vreden njihovega denarja in sporočili so mu, da mu pogodbe ne bodo podaljšali.

Čeprav Viviani počasi prihaja v jesen svoje kariere, pa z iskanjem novega moštva večjih težav ni imel. Že dober mesec dni nazaj se je glasno napovedovalo njegov odhod k Astani-Premier Tech. Videti je bilo, da je že vse dogovorjeno za prestop, potreben je bil le še podpis.

Italijanski časnik La Gazzetta dello Sport pa je nato presenetil z zgodbo, da naj bi Viviani tik pred zdajci spremenil zanimanje in da se bo podal na avanturo z Ineos Grenadiersi. Britanci še zdaleč ne slovijo kot šprintersko moštvo, v svoji zgodovini v ekipi prav veliko hitrih mož niso imeli.

Viviani, ki je tri leta že nosil dres tedaj še Skyja, je bil v prvi vrsti želja Filippa Ganne. Viviani je neke vrste mentor Ganne na dirkališču in dvojec naj bi pri Britancih skupaj ostal do leta 2024, ko so na sporedu olimpijske igre v Parizu.

V prvi vrsti naj bi torej Viviani prišel zaradi dirkališčnega kolesarstva, a tudi na cesti bo imel svoje priložnosti. Pripadla mu bo vloga šprinterskega kapetana, dodatno pa bo okrepil zasedbo za klasike.

Viviani je bil del britanskega moštva med leti 2015 in 2017. (vir: twitter)

Zadnje sezone pri Ineos Grenadiersih ugotavljajo, da morajo nekaj spremeniti, če želijo še naprej veljati za eno najboljših ekip v karavani. Sicer so v preteklih sezonah vselej osvojili vsaj eno tritedensko dirko, a na največjem odru v boju s Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem vselej pogorijo.

Britanci že vrsto let dirkajo na skupno zmago in če jim to odvzameš, jim prav veliko drugega ne ostane. Lovcev na etapne zmage praktično nimajo. Dober primer neuspeha je pravkar minula Dirka po Španiji. Čeprav sta Adam Yates in Egan Bernal razživela dirko, pa na koncu ekipi nista prinesla prav ničesar. Ko se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da je imela najmanjša ekipa World Toura – Intermarche-Wanty-Gobert – uspešnejšo dirko kot Britanci.

Prav Viviani bi lahko predstavljal kratkoročno rešitev za omenjeni problem. Italijan je preverjen zmagovalec, z njegovim nakupom si zagotoviš nekaj zmag v sezoni. A problem, ki ga morebitni prestop prinaša, je ta, da Viviani ni šprinter, ki bi se v zaključkih dobro znašel sam, kot to počnejo kolesarji, kot so Wout van Aert, Peter Sagan, Michael Matthews ali Mathieu van der Poel. Viviani potrebuje šprinterski vlak, ki pa je pri Ineos Grenadiersih neobstoječ.