Jonas Vingegaard je eno glavnih odkritij letošnje Dirke po Franciji. Na debitantski nastop je prišel kot pomočnik Primoža Rogliča, po njegovem odstopu pa prevzel dirigentsko paličico in poskrbel, da ima Jumbo-Visma še tretje leto zapored svojega predstavnika na odru za zmagovalce.

Mladi Danec preživlja šesto leto med profesionalci, a šele tri leta nastopa na najvišjem nivoju. Letos kaže predstave, ki se jih ne bi branili niti največji kolesarji preteklosti in že se postavlja vprašanje, do kam vse lahko poseže v prihodnosti.

Za kolo ga je navdušil oče

Da se je Jonas Vingegaard prvič usedel na kolo, je kriv njegov oče, ki ga je kot otroka peljal na ogled Dirke po Danski. Mladi Jonas je bil tedaj zaprisežen nogometaš, a zaradi nizke rasti in drobne postave na nogometnih zelenicah ni imel svetle prihodnosti.

»Peljal sem ga na Dirko po Danski, ki se je začela v mestu, kjer smo živeli. Peljal sem ga ob cesto in to je bil začetek, nato pa je počasi postajal vse bolj zagret,« je povedal njegov oče.

Ogled kolesarske dirke je v njem vzbudil ljubezen do kolesa. Ta je počasi rasla, vse dokler ni spoznal, da je kolesarjenje tisto, s čimer se želi ukvarjati v življenju. A pot v svet obračanja pedal ni bila lahka, po besedah njegove matere je imel Jonas na začetku veliko težav.

»Kolesarjenje je imel rad od samega začetka. Počasi je začel spoznavati, da želi biti profesionalec. Na začetku mu je bilo težko, zelo težko, a je vztrajal v lovu na zastavljene cilje.«

Delo v ribarnici mu je dalo delovnih navad

Vingegaard je svojo kolesarsko pot začel v domovini. Tri leta je branil barve ColoQuicka, v tem času pa skušal usklajevati kolesarsko kariero in službo, ki mu je zagotavljala preživetje. Svoja jutra je preživljal v ribarnici, popoldnevi pa so bili rezervirani za kolo.

Uspešen prehod v kolesarske vode deloma pripisuje prav delu v proizvodnji oziroma odhodu od tam, saj je tedaj spoznal, koliko več truda lahko vloži v trening, če zjutraj ne rabi oditi v ribarnico.

»Ko delaš v ribarnici in moraš potem za štiri ure na trening po celem dnevu stanja, je naenkrat velika sprememba, ko prenehaš z delom v ribarnici. S tem sem pridobil veliko, saj sem lahko naredil korak naprej. Povsem drugače je bilo kot takrat, ko sem moral vstati zgodaj in pred treningom še delati,« se je let med ribami spominjal Vingegaard.

Pot Vingegaarda med profesionalce je bila podobna zgodbi Michaela Valgrena, še enega izmed danskih profesionalnih kolesarjev. Član EF Education-Nippa je pred časom razkril, da je bil, preden je lahko denar služil z obračanjem pedal, tudi sam zaposlen v isti ribarnici.

»Ni idealna služba za nas kolesarje, saj moraš več ur stati v hladni sobi. A za nas je bilo dovolj, da smo lahko preživeli in se naučili zaslužiti. Mislim, da smo tudi zaradi tega tako vztrajni v športu. Nič nam ni bilo podarjeno,« je povedal Valgren.

Leto 2018 je bilo usodno

Po dveh letih nastopanja za ColoQuick se je Danec začel spogledovati z odhodom stopničko višje, a rezultati do tedaj mu resnejših ponudb niso prinesli. Leta 2018 je tako še naprej nastopal v danskem moštvu, a končno se mu je krivulja rezultatov obrnila navzgor.

Dirkal je več, mnogo več kot pretekla leta in s časom so prišli tudi prvi odmevni rezultati. Že zgodaj si je nabral nekaj uvrstitev pri vrhu, pod prvo zmago pa se je podpisal na prologu mladinske dirke Giro della Valle d’Aosta Mont Blanc. A zmaga na italijanski dirki ni bila tista, ki ga je uvrstila na radar ekip World Toura.

Tri leta pri ColoQuicku so bila dovolj, da je zbudil pozornost ekip World Toura. (vir: Twitter)

Mesec dni po zmagi v Italiji je z dansko reprezentanco nastopal na največji dirki za mlade Tour de l’Avenirju. Sam rezultata tam ni lovil, v skupnem seštevku se je s kasnejšim zmagovalcem Tadejem Pogačarjem namreč boril Jonas Gregaard. A Danci so navdušili na ekipnem kronometru, kjer je ključen del k zmagi prispeval tudi Vingegaard.

Ob koncu sezone je na naslov Vingegaarda prišlo pismo z Nizozemske. V letih pri ColoQuicku je storil dovolj, da je zbudil zanimanje Jumbo-Visme, ki ga mu je ponudila pogodbo, te pa tedaj 21-letni Danec ni zavrnil.

Plavati se je naučil v globoki vodi

Že v prvem letu pri Jumbo-Vismi je bil deležen zavidljivega programa dirk. Nastopil je na petih dirkah najvišjega ranga in tam nastopal presenetljivo dobro. Zaupanje je moštvu povrnil z zmago na kraljevski etapi Dirke po Poljski, ki je dokončno potrdila, da se lahko bori z najboljšimi kolesarji v karavani.

Že po enem letu so v moštvu spoznali, da so s prihodom Danca zadeli v polno. Še preden je v čudnem letu 2020 obrnil pedala na kateri izmed dirk, so mu ponudili novo pogodbo in ga tako v moštvu zadržali vse do leta 2022.

Lani se je zopet vrnil na Dirko po Poljski, a bil tam manj uspešen kot leto prej. V zgoščenem urniku so sledili nastopi na različnih enodnevnih dirkah, zabeležil je prva nastopa na spomenikih – Dirka po Lombardiji in Liege-Bastogne-Liege – v oktobru pa bil prvič vpoklican v zasedbo za Dirko po Španiji.

Na Vuelto je odšel kot pomočnik Primoža Rogliča in svojo nalogo opravljal dobro. Skupaj s Seppom Kussom je v gorah zatiral napade tekmecev in svojemu kapetanu omogočal relativno mirno vožnjo do zaključka, kjer je nato s tekmeci obračunal sam.

V sezoni 2020 je Primožu Rogliču ključno pomagal do končne zmage. (vir: twitter)

Odlična pomlad in težave Toma Dumoulina

Vingegaard je letošnjo sezono začel zelo dobro. Konec februarja je prvič nastopil na UAE Touru in tam osvojil 5. etapo. V zaključku je z dobro odmerjenim napadom uspel streti konkurente in v cilj priti tri sekunde pred vodilnim kolesarjem na dirki Tadejem Pogačarjem.

Uspehov pa še ni bilo konec. Sledil je nastop na italijanski dirki Coppi e Bartali, kjer se je podpisal pod dve etapni zmagi, na koncu pa slavil tudi v skupnem seštevku. Kljub temu da gre za dirko nižjega razreda, je njegova prva skupna zmaga nakazala, da lahko vrhunske rezultate dosega tudi v skupnem seštevku etapnih dirk.

Do Dirke po Franciji je za njegov največji uspeh veljalo drugo mesto na Dirki po Baskiji. Slovenski kolesarski navdušenci se je spomnimo še zelo dobro, saj sta se tam prvič letos udarila Tadej Pogačar in Primož Roglič. Vingegaard se je umestil prav med oba slovenska asa in še enkrat več dokazal, da se lahko kosa z najboljšimi.

Na Dirki po Baskiji se je zavihtel med naša asa. (vir: twitter)

V spomladanskem delu sezone pa je tabor Jumbo-Visme pretresla novica, da se začasno poslavlja Tom Dumoulin, eden izmed glavnih mož ekipe na Dirki po Franciji. Nizozemčev premor je sprostil mesto v osmerici za Tour in Vingegaard je bil prvi favorit za njegovo zapolnitev.

Konec aprila je postalo jasno, da je Danec storil dovolj, da si je prislužil prvi nastop na Dirki po Franciji. Tam je vedel, da bo vse podrejeno Rogliču, sam pa bo moral ključno vlogo odigrati v gorah.

Nepričakovan prevzem dirigentske paličice

Primož Roglič je v Francijo pripotoval kot eden izmed dveh glavnih favoritov za končno zmago. Dvomov v moštvu ni bilo, Slovenec je kapetan, vsi ostali ste mu podrejeni. A že kmalu so morali športni direktorji strgati načrte, saj je Roglič zaradi padca zapustil dirko.

Vingegaard je bil tedaj, kljub izgubi časa ob padcu Rogliča, še vedno visoko v skupnem seštevku. Moštvo je sklenilo, da bo z njim lovilo visoko uvrstitev, a ne bodo imeli visokih pričakovanj, s tem pa bo tudi pritisk na 24-letniku manjši.

Dnevi so minevali in Vingegaard je vse bolj lezel proti vrhu razpredelnice. Prvi teden dirkanja je končal na četrtem mestu, a po tihem upal, da se lahko zavihti še višje.

Kot edini je v težave (začasno) spravil Tadeja Pogačarja. (vir: twitter)

Sledila je 11. etapa, ki je dvakrat prečkala Mont Ventoux in prav tam je prvič spoznal, da lahko napada tudi mesto na stopničkah. Kot edini kolesar na Touru lahko reče, da je v težave spravil Tadeja Pogačarja, ki je ob pospeševanju Danca zaostal nekaj metrov.

Po 11. etapi je Vingegaard skočil na tretje mesto, a njegovega vzpenjanja še ni bilo konec. Pireneji so ga dokončno ustoličili na odru za zmagovalce. V težave je takrat zašel Rigoberto Uran in pot na drugo mesto je bila odprta.

V družbi Pogačarja in Carapaza je zaključil obe najtežji pirenejski etapi in zavoljo bonifikacijskih sekund še utrdil svoje drugo mesto. Na zadnjem kronometru je odpeljal izvrstno, Pogačarju celo odščipnil 25 sekund in se v cilju nejeverno prijel za glavo. Drugo mesto je bilo njegovo, kljub temu da je v Francijo prišel kot pomočnik.