Znan je še zadnji manjkajoči del trase prihodnje Dirke po Italiji. Pričakovano bo zaključek gostila Verona, kjer se bodo kolesarji pomerili v individualni vožnji na čas.

Po dveh letih se zaključek Dirke po Italiji zopet vrača v Verono. Zadnji dan bo na sporedu 17,1 kilometra dolga posamična vožnja na čas, ki se bo končala pred veronsko areno.

Trasa kronometra ne bo ravninska, kot smo tega po navadi vajeni v mestnih središčih. Po štirih kilometrih vožnje po ravnini se bo trasa začela vzpenjati in skoraj pet kilometrov vztrajala pri povprečnem naklonu 5 odstotkov. Na vrhu vzpona bodo na voljo še zadnje gorske točke, odmerjen pa bo tudi vmesni čas. Po štirikilometrskem spustu sledi prav toliko kilometrov ravnine, ki bo kolesarje pripeljala do ciljne črte.

Zaključni kronometer Gira 2022- (vir: twitter)

Ponovitev z leta 2019

Kot omenjeno je Verona zaključek Gira nazadnje gostila leta 2019. Takrat je bila zadnja etapa identična, kot bo prihodnje leto, zato imamo precej dober občutek, kaj bo zahtevala od kolesarjev.

Na veronski kronometer iz leta 2019 imamo Slovenci posebne spomine, saj so se na njem končale dolgotrajne muke Primoža Rogliča. Skoraj polovico dirke, na katero je prišel kot favorit za zmago, se je boril z želodčnimi težavami in počasi izgubljal stik z vodilnim Richardom Carapazom.

V Verono je Roglič prišel na četrtem mestu v skupnem seštevku, za tretjeuvrščenim Mikelom Lando je zaostajal 23 sekund. Vedeli smo, da je Roglič precej boljši kronometrist od Španca, a vprašanje je bilo, kakšne posledice je pustila bolezen. Razlika na kronometru je v cilju znašala 31 sekund v prid Slovenca, ki je tako prišel do tretjega mesta. Po dirki je Roglič povedal, da mu mesto na stopničkah po tako težki dirki pomeni prav toliko, kot če bi zmagal.

Kronometrskih kilometrov le za vzorec

Dirka po Italiji bo v sezoni 2022 videla le 26 kilometrov vožnje na čas. Drugi dan bo na sporedu 9,2 kilometra dolg kronometer na Madžarskem, zadnji dan pa bo kronometrski kvoti pripisanih še 17,1 kilometra po Veroni.

Najmanj kronometrskih kilometrov po letu 1962, ko vožnje na čas sploh ni bilo, bo zagotovo močno vplivalo na sestavo štartne liste. Specialistov za to disciplino tako ne gre pričakovati v velikem številu, saj bodo uspehe raje iskali drugje. Se pa vrata odpirajo številnim hribolazcem, ki jim kronometer ne leži. Z omejitvijo izgube časa v boju s štoparico so lahko precej bolj konkurenčni v skupnem seštevku.