Nic Dlamini je bil eden izmed sedmih kolesarjev, ki so na deveti etapi Dirke po Franciji zamudili časovno zaporo in morali prisilno končati z dirkanjem. Če so ostali zamudili le nekaj sekund ali minut, je Dlamini zamudil ogromno, v cilj je prišel več kot 40 minut za časovno omejitvijo. A prišel je v cilj!
Nic Dlamini (Qhubeka Assos) je pri 25 letih letos prvič nastopil na najprestižnejši dirki na svetu. V Francijo se je prišel učit in pomagat svoji ekipi, sam pa je upal le, da preživi do Pariza. A to mu žal ne bo uspelo, saj je moral tik pred prvim prostim dnem dirko zapustiti.
Južnoafričan je padel že v uvodu 144-kilometrske gorske trase in kmalu je bilo jasno, da ga čaka težek dan. Skušal se je držati zadnje skupine na cesti, a ta ga je kmalu pustila za seboj in ostal je sam, brez sotekmovalcev ali ekipe okoli sebe. Lahko bi že prej sedel v avtomobil in končal z mučenjem, a zaradi spoštovanja do dirke se je odločil nadaljevati, kljub temu da je vedel, da je zanj Tour končan.
V cilj je Dlamini prišel eno uro in 25 minut za zmagovalcem Benom O’Connorjem (AG2R Citroen), ko je ura kazala že krepko preko sedme zvečer in so organizatorji že pospravljali ciljno areno. Časovno zaporo je zamudil za ogromnih 40 minut, a pomembno mu je bilo, da je vsaj dokončal etapo.
»Bila je težka etapa z nekaj poštenimi vzponi. Narava etapa in vreme nista olajšala zadev. Bil je slab dan za imeti slab dan. Imel sem nesrečo, da sem padel in izgubil stik ter posledično ostal sam, zato je bilo zelo težko voziti v visokem ritmu in uloviti fante spredaj,« je v cilju povedal 25-letnik.
»Želel bi si končati dirko, žalostno je zaključiti na tak način, a najpomembnejše mi je bilo, da se nisem ustavil in sem zaključil, kljub temu da sem bil izven časovne omejitve. To je posebna dirka in vedno sem sanjal, da bi nastopil na Dirki po Franciji, zato sestop s kolesa ni bil opcija. Vesel sem, da sem končal, čeprav uro in pol za zmagovalnim časom.«
Dlamini je do sedaj že dvakrat nastopil na Dirki po Španiji, kjer je do cilja prišel le enkrat. Na Touru je letos debitiral in kljub razočaranju po odstopu, bi se v Francijo rad vrnil.
»Resnično bi se rad zahvalil vsem za izjemno podporo, vse od začetka Toura do danes. Podpora je bila neverjetna in to je bil razlog, da sem danes želel končati in nisem sedel v avtomobil. Želel sem počastiti dirko in svoje sanje. To je bil moj prvi Tour in vedel sem, da bo težko, a počastil sem sanje. Sem razočaran, a na tej točki ne morem storiti ničesar več.«
Tour de France piše izjemne zgodbe na obeh straneh razpredelnice. Mnogi sanjajo o zmagi, a še veliko več jih sanja zgolj o udeležbi. Vive le Tour!