Napočil je čas za eno najbolj priljubljenih enodnevnih dirk v karavani – Strade Bianche. Petnajst minut pred 11 se bo karavana pognala v boj na belih cestah Toskane, slabih pet ur kasneje pa bo okronan novi zmagovalec.
V soboto bodo vse oči uprte v Italijo, natančneje v Sieno in njeno okolico. Strade Bianche namreč že nekaj let velja za eno najpriljubljenejših dirk v sezoni, tako med kolesarji kot med gledalci.
Na štartu trije Slovenci
Na štartni črti v Sieni, kjer se dirka tudi konča, bodo prisotni trije Slovenci – Tadej Pogačar, Matej Mohorič in Jan Tratnik.
Tadej Pogačar (UAE Emirates), ki bo na dirki nastopil že četrtič, bo sodil v širši krog favoritov. Celotna ekipa bo sicer podrejena njegovemu uspehu, a dejstvo je, da trasa precej bolj favorizira težje kolesarje, ki sodijo med specialiste za enodnevne preizkušnje.
Lani je s sedmim mestom dokazal, da lahko poseže visoko. Tudi letos ne skriva svojih želja po odmevni uvrstitvi, spogleduje se celo z zmago.
“Ni skrivnost, da je Strade dirka, ki jo imam zelo rad in si jo želim osvojiti. V ekipi bodo tudi Alessandro Covi, ki je v odlični formi in izkušeni fantje, kot je Diego Ulissi, tako, da smo v dobrem položaju,” je povedal 23-letnik.
Zagotovo bo visoko meril tudi Matej Mohorič (Bahrain Victorious). Zanj bo to že peti nastop, najbolje pa se je odrezal leta 2018, ko je bil 11.
V lanskem letu je 27-letnik dokazal, da se je razvil v enega boljših kolesarjev za enodnevne klasike, kar bo skušal danes znova potrditi. Tudi njega lahko uvrščamo v širši krog favoritov, saj ekipa ne bo v celoti podrejena le njemu.
Iz avtomobila ga bo vodil športni direktor Gorazd Štangelj, ki verjame, da Mohorič lahko poseže po visokih mestih.
“Naši vodji, Pello Bilbao in Matej Mohorič, ne le da imata ustrezna znanja za dober nastop na tovrstni dirki, ampak moram reči, da v njej tudi zelo uživata. Letošnjo sezono sta začela s prepričljivimi vožnjami in dobro formo.”
Poleg Mohoriča bo v dresu Bahrain Victoriousa nastopal tudi Jan Tratnik. Kot smo že vajeni, mu bo tudi tokrat zaupana vloga pomočnika in verjamemo, da bo z izkušnjami, ki jih je nabral na preteklih treh nastopih, eden ključnih mož ekipe.
Manjkalo bo precej zvezdnikov
Že nekaj časa je jasno, da lanske zmage ne bo branil Mathieu van der Poel (Alpecin-Fenix). Še vedno se namreč bori z bolečinami v hrbtu in ne želi hiteti s povratkom na dirke.
Če je bila odsotnost Nizozemca pričakovana, pa tega ne moremo trditi za odsotnost Toma Pidcocka (Ineos Grenadiers). Mladi Britanec bi namreč moral dopotovati v Italijo, kjer bi bil eden favoritov za zmago, a je utrpel želodčne težave.
Ineos Grenadiers so tako ostali brez glavnega aduta, vse upe pa sedaj polagajo v Richarda Carapaza.
Manjkal bo tudi Peter Sagan (TotalEnergies), a ne po lastni zaslugi. Njegovo moštvo se je namreč odločilo, da zavrne povabilo organizatorja in jih v Italiji ne bo.
Na seznam manjkajočih lahko dodamo še nekaj imen. Po poročanju nizozemskih medijev naj bi Tom Dumoulin (Jumbo-Visma) in Romain Bardet (DSM) dirko izpustila zaradi pozitivnega testa na Covid-19. Enaka usoda naj bi, po poročanju medijev, doletela tudi Lennarda Kamno (Bora-hansgrohe), čeprav v moštvu trdijo, da gre za želodčne težave.
V Sieni ne bo niti Wouta van Aerta (Jumbo-Visma), zmagovalca predlanske izvedbe. A z Belgijcem je na srečo vse v najlepšem redu. Z ekipo se je namreč odločil, da namesto na Strade Bianche, raje odpotuje na dirko Pariz-Nica, ki se začne v nedeljo.
Makadam bo redčil, odločil bo zadnji vzpon
Trasa dirke bo do potankosti enaka preteklim izvedbam. Na 184-kilometrski dirki bomo tako videli kar 63 kilometrov makadama, ki bo razdeljen v enajst odsekov.
Pretekle izvedbe so nas naučile, da se karavana na makadamskih odsekih povsem raztrga in na cesti dobimo številne manjše skupinice. Večina najtežjih odsekov bo na sporedu že na sredini dirke, medtem ko bodo kolesarji v zadnjih kilometrih le trikrat zavili na makadam.
Preko makadamskih odsekov v ospredju navadno skupaj pride manjša skupinica, ki se nato za zmago udari v zadnjem kilometru. Tam je namreč na sporedu še zadnji preizkus dneva. Gre sicer za kratek vzpon, a naklon se stalno giblje med 10 in 16 odstotki, slaba tlakovana podlaga pa še dodatno oteži delo že tako utrujenim kolesarjem.
Lani je prav na zadnjem vzponu Van der Poel storil odločilno potezo, podoben razplet pa lahko pričakujemo tudi letos. Kdor bo prvi osvojil vrh vzpona, bo najverjetneje že zmagovalce. Od tam je do cilja namreč le še 500 metrov zavojev skozi uličice Toskane.