Portugalec Pedro Bento se lahko pohvali, da je s kolesom prišel do baznega tabora pod Mount Everestom. Pot je opravil povsem sam, a na koncu zašel v težave in potreboval pomoč.
V obdobju zapiranja sveta zaradi pandemije Covida-19 je kolesarski svet zajela mrzlica izziva Everesting. Tudi Pedra Benta, ki se je sedaj odločil, da bo višinske metre namesto na lokalnem vzponu nabiral kar na pobočju najvišje gore sveta.
S kolesom se je osamljen podal preko kolesu neprijaznega terena. Njegov cilj je bil bazni tabor na nadmorski višini 5364 metrov, torej nekaj več kot na polovici nadmorske višine Everesta.
Pot je začel v Katmanduju in po enajstih dneh napora dosegel cilj. Naloga je bila vse prej kot lahka, večkrat se je spopadal s temperaturami pod lediščem, še posebej med nočno vožnjo. Na poti mu je stalo tudi nekaj ovir, preko katerih ni bilo mogoče kolesariti. Skale, viseče mostove in neprevozne kolesarske poti je premagal s kolesom na ramenih.
Izziv Benta je imel tudi dobrodelno noto. V času trajanja poti je zbiral finančna sredstva za fundaciji Dreams of Kathmandu in Rainbow Volunteer Club, ki skrbita za boljše življenje otrok v lokalnem okolju. S sredstvi jim omogočajo šolanje in jim priskrbijo hrano. V sklad se je v enajstih dneh zbralo 3000 evrov.
Kljub trditvi Portugalca, da je prvi posamezni kolesar, ki je dosegel bazni tabor, to ne drži. Letos marca je to uspelo že Omarju Di Felicu, ki je bil zares prvi. Še pred njim pa so bazni tabor s kolesom osvojili trije kolesarji, ki so pot premagali skupaj in se zato njihov poskus šteje kot skupinski.
Brez zapletov popotovanje Benta ni bilo. Po dosegi baznega tabora je zbolel za višinsko boleznijo, zaradi česar ga je moral z vrha helikopter prepeljati v bolnišnico v Katmandu.
“Zadnji dan sem imel višinsko bolezen: glavobol, bruhanje, bolečine v telesu in izguba apetita. Zadnji del poti sem uspel premagati le z jedenjem ene tablice KitKata, pri čemer sem se vzpenjal več kot dve uri, nivo kisika v krvi pa je bil 62 odstotkov,” je pojasnil Bento.