Tadej Pogačar je v nedeljo debitiral na Bretanski klasiki, a nastop ni šel povsem po načrtih. V zaključku so mu pošlje moči in izpadel je iz boja za zmago. A Pogi se s tem ne obremenjuje, rad namreč nastopa na novih dirkah in išče svoje meje.
Ko je na Bretanski klasiki Tadeju Pogačarju zmanjkalo moči in je poniknil v ozadje, je marsikateri kolesarski navdušenec spoznal, da je tudi 22-letnik le človek in ne more zmagati na vsaki dirki, kjer nastopi. Na koncu je zasedel 60. mesto, a dirko vzel kot učenje za prihodnost.
Pogačar rad dirka, o tem smo se lahko prepričali že večkrat. V primerjavi s tekmeci za Grand Toure v letu nastopi na nekaj več enodnevnih preizkušnjah, kjer se v večini bori za zmago. Spomladi ga lahko spremljamo v Italiji in Belgiji, tudi jeseni pa namerava dirkati na nekaterih enodnevnih preizkušnjah.
V moštvu ga ne zadržujejo in mu izpolnjujejo želje po novih izkušnjah. V koledarju je vsako leto ogromno dirk in Pogačar bi se rad preizkusil na čim večih, vsaj tistih odmevnejših in bolj uveljavljenih.
»Še vedno je veliko različnih dirk, kjer lahko nastopim, dirke, na katerih še nisem bil, kot je bila Bretanska klasika,« je povedal Pogačar.
»Rad poskušam nove stvari in vidim, kaj vse lahko storim. Seveda želim še zmagovati na Grand Tourih, predvsem Giru in Vuelti, ki ju še nisem osvojil.«
»Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost, trenutno grem od dirke do dirke in uživam v dirkanju.«
Ena izmed dirk, ki jo bo letos lahko prečrtal iz seznama želja, bo evropsko prvenstvo. Pred leti je na njem nastopal v mladinskih selekcijah, letos pa bo prvič napadal zmago tudi v članski kategoriji.
Še bolj, kot evropskega pa se veseli svetovnega prvenstva, ki bo na sporedu dva tedna kasneje. Letos bodo boji za mavrično majico potekali v Belgiji, kjer mu trasa ni povsem pisana na kožo, a svetovna prvenstva so v preteklosti ponudila tudi že z bolj presenetljivimi zmagovalci.
»Rad bi dirkal na svetovnem prvenstvu. Mislim, da je privilegij nastopati za slovensko reprezentanco in od vedno imam rad svetovno prvenstvo.«
Mavrična majica bi bila pika na i sanjski sezoni, ki je za Pogačarjem. Vnovična zmaga na Dirki po Franciji in bron z olimpijskih iger sta ga dokončno izstrelila med največje kolesarske zvezdnike. A sam poudarja, da se nima za zvezdnika, pač pa le za kolesarja.
»Nikoli se nisem počutil kot zvezda. Ljudje me prepoznajo, a nisem pop zvezda, sem zgolj kolesar.«
»Živim svoje sanje, počnem, kar imam rad. Rad kolesarim in v tem sem dober. Uresničujejo se mi sanje. Imam podporo svojega dekleta, družine in prijateljev. Lepo se imamo skupaj in to je vse, kar potrebujem.«