Organizatorji Dirke po Španiji so, kot smo tega že vajeni, kot zadnji predstavili traso svoje tritedenske dirke. Ta se bo začela na Nizozemskem, po letu odsotnosti pa se zaključek zopet vrača v Madrid.

Španska dirka je slovenskim kolesarskim navdušencem vedno zanimiva. Zadnje tri izvedbe so pripadle Primožu Rogliču, ki pa saj ob začetku sezone na Vuelti nima namena nastopiti. A tako je bilo tudi v minulih treh letih, ko je naposled zaradi takšnih in drugačnih težav vseeno bil na štartu španskega kroga.

Svoj nastop v Španiji pa je, po dveh letih odsotnosti, že napovedal Tadej Pogačar. Ob svojem debiju leta 2019 je zasedel tretje mesto in nakazal, da lahko konkurira na tritedenskih dirkah, kar je v naslednjih sezonah nato le še potrdil. V letu 2022 bo sploh prvič nastopil na dveh Grand Tourih, pred Vuelto bo namreč branil zmago na Dirki po Franciji.

Nizozemski uvod za šprinterje

V sezoni 2022 se bodo vsi trije Grand Touri začeli izven matične države, posledično pa imeli tudi en prosti dan več. Giro se bo začel na Madžarskem, Tour na Danskem, Vuelta pa se odpravlja na Nizozemsko.

Utrecht bo gostil uvodni ekipni kronometer, ki bo že takoj na začetku vzpostavil nekaj reda med favoriti za končno zmago. Ta z dolžino 23,2 kilometra in le nekaj deset višinskimi metri ne bo prezahteven, a dobro znana fraza pravi ‘dirke tu ne moreš zmagati, lahko pa jo izgubiš’.

Profil 1. etape. (vir: twitter)

Druga in tretja etapa bosta namenjeni šprinterjem, ki v nadaljevanju dirke prav veliko priložnosti ne bodo dobili. Na štatrni listi zato ne gre pričakovati veliko najhitrejših mož karavane. Tisti, ki se bodo vseeno podali v Španijo in bodo pripravljeni trpeti v gorah, bodo nagrajeni, saj bodo v okrnjeni konkurenci lahko ‘pobrali’ velik del šprinterskih zmag.

Karavana se bo po treh dneh poslovila od Utrechta, ki bo postal prvo mesto, ki je gostilo štart vseh treh Grand Tourov. Leta 2010 so gostili Giro, leta 2017 pa se je tam začel Tour. Po treh etapah sledi dan premora, ki bo namenjen povratku v Španijo.

Preko hribov v gore

V nadaljevanju podaljšanega prvega tedna dirke bodo na sporedu le še razgibane in gorske etape. Po povratku v Španijo kolesarje čakata dve nepretežki razgibani etapi, ki bosta karavano popeljali v bližino Kantabrijskega gorovja.

Prvi resni preizkus kolesarje čaka v šesti etapi, ki se bo končala z vzponom prve kategorije na Pico Jano. Gre za dolg 13-kilometrski vzpon, ki pa mu manjka prave strmine, da bi lahko ustvarjal že resne razlike med favoriti.

Veliko bolj odločilno vlogo bo imel dvojček gorskih etap dva dni kasneje. Osma in deveta etapa se bosta obe končali z vzponom prve kategorije. Collau Fancuaya je povsem nov vzpon, dolg dobrih 10-kilometrov, medtem ko bo zaključek devete etape že poznan. Štirikilometrski strm vzpon Les Praeres je v preteklosti že odločal dirke, a tokrat bo do cilja v Madridu verjetno še predaleč, da bi se na njem že izluščil zmagovalec.

Profil 9. etape. (vir: twitter)

Drugi teden bo odločilen

Hiter pogled na etape zadnjega tedna razkriva, da velikih razlik tam ne moremo pričakovati. Vloga odločilnega obdobja dirke tako pripada drugemu tednu, ki se bo po dnevu počitka začel s posamičnim kronometrom.

V zadnjem času se trend kronometrov spreminja, postajajo namreč krajši in bolj gorski. Organizatorji Vuelte so se tokrat trendu izognili in se vračajo na preizkušeno klasiko. 31,1 kilometra ravninske trase bo dalo odgovor na vprašanje, kdo ima največ moči v nogah.

Profil trase posamičnega kronometra v 10. etapi. (vir: twitter)

Favoriti bodo zagotovo specialisti, a tudi kolesarji, kot sta Tadej Pogačar ali Primož Roglič, bi na takem terenu lahko ustvarili udobno prednost v skupnem seštevku.

Po dveh ravninskih in eni razgibani etapi – slednja se bo zaključila z vzponom prve kategorije – nas na jugu Iberskega polotoka čaka zelo zanimiv zaključek drugega tedna.

Organizatorji so se zatekli k preizkušenemu receptu kratkih, eksplozivnih etap. Štirinajsta etapa se bo po 160 kilometrih zaključila z dvojnim vzponom. Klanec druge kategorije bo kolesarje popeljal nad mejo 1000 nadmorskih metrov, po zelo kratkem spustu pa se bo vzpenjanje nadaljevalo s klancem prve kategorije do Sierre de la Pandera.

Profil 14. etape. (vir: twitter)

Zadnji dan drugega tedna sledi kraljevska etapa. Karavana bo morala v le 148 kilometrih premagati preko 4000 višinskih metrov. Po uvodnih razgibanih kilometrih je najprej na sporedu vzpon prve kategorije, zaključek pa pripada Sierri Nevadi, kamor vodi klanec ekstra kategorije.

Profil 15. etape. (vir: twitter)

Tretji teden je lahko zahrbten

Profili zadnjega tedna ne izgledajo zahtevni, kar tri izmed šestih etap so namreč ravninske. Tudi gorske etape smo videli že precej zahtevnejše, a teren preko katerega bo potovala karavana, je v preteklosti že poskrbel za presenečenja.

Osemnajsta etapa je označena kot gorska, a kljub trem kategoriziranim vzponom, vključno z zaključnim klancem, ne deluje preveč zahtevna. Če bodo razlike majhne, bi lahko videli poskuse napadov, a veliko bolj verjetno je, da bo dan pripadel ubežnikom.

Profil 18. etape. (vir: twitter)

Dan kasneje je na sporedu najkrajša etapa, če izvzamemo kronometra in zaključno parado šampionov. Le 132 kilometrov trase bo karavano dvakrat vodilo preko vzpona Puerto del Pielago, ki pa za favorite ne skriva dovolj pasti, da bi lahko postregel z napetimi boji.

Zadnjo možnost za spremembe v vodstvu bo ponujala 20. etapa, ki pa kljub gorski oznaki ni tako zahtevna, kot etape drugega tedna. Kolesarje čaka pet kategoriziranih vzponov, trije izmed njih sodijo v prvo kategorijo. Etapa se bo zaključila na planoti Puerto de Navacerrada, do katere vodi eden izmed treh prvokategoriziranih vzponov, a do cilja je nato potrebno premagati še sedem ravninskih kilometrov.

Profil 20. etape. (vir: twitter)

Zaključek Vuelte se po letu odsotnosti zopet vrača na ulice Madrida. Po letošnjem eksperimentu z zaključnim kronometrom, ki pa ni prinesel prav ničesar, bomo v letu 2022 zopet priča paradi šampionov, kjer se bodo v zaključku za prestižno zmago udarili preostali šprinterji.