Nagrada za najbolj borbenega kolesarja – komedija posebne vrste

Enajsto etapo Dirke po Španiji je v veliki meri zaznamoval Magnus Cort Nielsen, ki je do bridkega konca upal, da se bo podpisal še pod drugo etapno zmago. Na koncu mu to ni uspelo, a za predstavo bi si vsekakor zaslužil nagrado.

Ob izjavi komentatorja Eurosporta Carltona Kirbyja, da vemo, komu danes pripada nagrada za najbolj borbenega kolesarja, smo verjetno vsi le prikimali. Magnus Cort Nielson je prikazal pogum, srce in borbenost, a v cilju ostal povsem praznih rok.

Z izjavo Kirbyja se očitno niso strinjali le španski navijači, ki so nagrado za najbolj borbenega kolesarja etape podelili Jonathanu Lastri. Bi si upali ugibati njegovo narodnost?

Verjetno ste uganili, gre za španskega kolesarja ekipe Caja-Rural, ki je večji del dneva resda sodeloval v begu, a bil ujet že 17 kilometrov pred ciljem. Cort Nielsen je torej skoraj toliko kilometrov več poganjal z vso močjo in se boril tudi na zaključnem vzponu, a kaj ko to ne pomeni nič.

Kolesarjem tovrstne nagrade ne pomenijo veliko, denarna nagrada je zanemarljiva, tudi javnost pa že dan kasneje pozabi, kdo na hrbtu nosi zlato številko. Pa vendar je potrebno izpostaviti odločitve, ki so skregane z vsako logiko.

V begu je sodelovalo pet kolesarjev, med njimi dva Španca. (vir: twitter)

V bran organizatorja sicer lahko povemo, da o končni izbiri ne odloča on. Dobro uro pred koncem etape namreč imenujejo tri kolesarji, ki se borijo za nagrado, nato pa javnost glasuje o zmagovalcu. A tu je nov zasuk v zgodbi, glasujejo lahko namreč le Španci. Verjetno je jasno, kam bodo potovali glasovi.

Že z Dirke po Franciji smo vajeni, da v omenjenem tekmovanju prednost navadno dobivajo Francozi, in tudi v Španiji imajo domačini več možnosti za osvojitev zlate številke. Navadno se ta prednost kaže, ko je skupaj ujeta večja skupina kolesarjev, v kateri je tudi domači kolesar, ki po etapi tako stopi na zmagovalni oder. Če se tedaj le nasmehnemo, saj nam je vsem jasno, kako stvar poteka, pa je tokrat to nekoliko težje.

Dejstvo, da si domači kolesar ne more nadomestiti 17 kilometrov bega. Lastra, za katerega moramo poudariti, da v zgodbi ni ničesar kriv, je bil ujet celo med prvimi, skupaj s še enim Špancem Joanom Boujem in Belgijcem Edwardom Planckaertom.

Šele tri kilometre kasneje je bil ujet Belgijec Harm Vanhoucke, kot že rečeno pa je glavnina Corta lovila še dodatnih 17 kilometrov. Jasno nam je, da Belgijca v begu nista imela za zlato številko nikakršnih možnosti, a Magnus Cort Nielsen bi jih moral imeti. Jutri bi morala biti na njegovem hrbtu!

Prejšnji članekStrmino najbolje ukrotil Primož Roglič, ki povečuje svojo prednost
Naslednji članekMikel Landa: »Zadnjih nekaj dni sem se počutil zares slabo«