Milano-San Remo je najdaljša preizkušnja v kolesarju. Skoraj 300 kilometrov trase kolesarje pripelje na skrajni rob zmožnosti in v boj za zmago se lahko vmešajo le najbolj vzdržljivi tekmovalci. Mednje zagotovo sodi tudi Matej Mohorič, ki je že večkrat dokazal, da mu dolge preizkušnje izredno odgovarjajo.
Daljša kot je dirka, raje jo Matej Mohorič ima. Po 200 kilometrih pedaliranja zaživi, in ko ostali dihajo zelo globoko, se sam odpravi v napad.
Milano-San Remo je z 293 kilometri najdaljša dirka v sezoni. Čeprav zaradi nekaj manj višinskih metrov morda ne velja za najzahtevnejšo, pa premagati tovrstne dolžine zagotovo ni lahko. Še veliko težje pa je po 290 kilometrih dirkanja ‘na polno’ proizvesti tako pogumen napad, kot smo ga videli s strani Mohoriča.
A ni bilo prvič, da je Mohorič osvojil najdaljšo preizkušnjo. V preteklosti je to uspel narediti že na mnogih etapnih dirkah, mi pa si bomo pogledali tri njegove najprestižnejše zmage na izjemno dolgih etapah.
Dirka po Španiji 2017 – 7. etapa – 207 km
Svoj pohod na najdaljše preizkušnje je Mohorič začel leta 2017. Tedaj se je v dresu UAE Emiratesov podpisal pod svojo prvo etapno zmago na katerem izmed treh Grand Tourov.
Sedma etapa Dirke po Španiji je bila dolga “le” 207 kilometrov. Profesionalni kolesarji so vajeni tovrstnih razdalj, vsaka tritedenska dirka ima namreč vsaj nekaj etap, ki presežejo 200-kilometrsko znamko.
Tudi omenjena Vuelta jih je imela – tri, če smo natančni. Najdaljša je bila prav sedma etapa z 207 kilometri, kjer se je Matej Mohorič podpisal pod prestižno zmago. Tedaj je ves dan sodeloval v begu, deset kilometrov pred ciljem pa napadel ubežno skupino in v cilj prišel povsem osamljen. Poteza, ki smo jo v prihodnje videli še mnogokrat.
Njegova prva zares velika zmaga je nakazala, da bo uspehe iz mladinskih selekcij uspešno prenesel tudi na najvišji nivo. A tedaj ni še prav nihče zares poudarjal, da bi Šenčurjan lahko postal mojster za najdaljše preizkušnje. O tem se je začelo šušljati šele leto kasneje.
Dirka po Italiji 2018 – 10. etapa – 244 km
Leto kasneje se je Mohorič podal na Dirko po Italiji. Ob svojem imenu je imel zapisani še dve zmagi več in odločen je bil, da kvoto v Italiji še poveča.
Ob pogledu na traso Gira si je označil 10. etapo in s strani moštva dobil proste roke. Tokrat se je odločil, da bo večji del dneva “počival” v glavnini, zato je z napadom poskusil šele 40 kilometrov pred ciljem. Tedaj je bilo za njim že nekaj več kot 200 kilometrov obračanja pedal.
Hitro si je pridobil nekaj metrov prednosti pred glavnino, a imel ob sebi še dva tekmeca. Eden izmed njiju je popustil še pred prihodom na ciljno ravnino, Nico Denz pa je bil bolj trdoživ. Matej Mohorič je moral z njim obračunati v šprintu in po precej napetih zadnjih metrih je le strl leto starejšega Nemca.
Tako se je podpisal pod etapno zmago še na drugem izmed treh Grand Tourov. Tudi tokrat je do nje prišel na najdaljši etapi, ki je z 244 kilometri že sodila v kategorijo ekstremno dolgih etap za tritedenske preizkušnje.
Dirka po Franciji 2021 – 7. etapa – 249 km
Tri leta je Matej Mohorič čakal, da dopolni trojček etapnih zmag na Grand Tourih. Leta 2021 mu je to naposled le uspelo kot 103. kolesarju v zgodovini.
Na Dirko po Franciji je prišel v življenjski formi in bil odločen, da dobi, po kar je prišel. Zopet si je označil najdaljšo etapo dirke, ki je tokrat v dolžino merila 249 kilometrov in bila zaradi razgibanega terena označena za pravo malo klasiko.
Slovenski as je sodeloval v pobegu dneva in se prvotno boril za točke na gorskih ciljih, a nato po prehodu enega izmed vrhov nadaljeval s svojim napadom in se otresel vseh zasledovalcev.
Osemnajst kilometrov je moral zdržati v ospredju, kar mu je uspelo in v cilj je prišel več kot minuto za zasledovalci. Zmago je proslavil v solzah, vidno izmučen, a presrečen.
Tako je prišel do prestižnega trojčka zmag in nespornega mojstrstva za najdaljše preizkušnje.