Tradicionalni rek ‘potrebno je preživeti prvi teden’ letos še kako drži, a ozke ceste Bretanije kolesarjem boja za preživetje ne olajšujejo. Po včerajšnji etapi, polni padcev, so številni kolesarji na družabnih omrežjih izrazili svoje nestrinjanje z izbiro trase.

Po kaotični prvi etapi, v kateri smo videli dva huda padca glavnine, smo si govorili, da gre za nervozo prvega dne, da je želja po rumeni majici velika in da je prerivanje na ozkih cestah razumljivo. Po včerajšnjih padcih pa so mnogi začeli kazati s prstom tudi na organizatorja, vse glasnejše pritožbe pa slišimo tudi iz karavane.

Mnogi kolesarji so po preživetju včerajšnjega festivala padcev svoje mnenje delili na družabnih omrežjih in večina kritik leti na napačno izbiro trase za zaključek uvodnih etap.

Eden bolj kritičnih je bil Andre Greipel (Israel Start-Up Nation), ki je včeraj upal, da bi se lahko boril za etapno zmago, a je bil zadržan za enim izmed padcev in v cilj prišel šele na 85. mestu. Nemec ima za seboj že deset nastopov na Touru, a letošnji je očitno drugačen.

»Tisti, ki je zasnoval traso današnje etape, naj poskusi na 5 metrov široki cesti voziti s 180 kolesarji, ki pritiskajo do konca. Seveda na koncu kolesarji naredijo dirko, a kolesarji smo prosili za nevtralizacijo na petih kilometrih od cilja, vendar je bila prošnja zavrnjena,« je zapisal 38-letnik.

Da je varnost kolesarjev drugotnega pomena, je poudaril tudi član Groupame-FDJ William Bonnet.

»Fantje, rekli vam bodo, da ne znate voziti, da ste predrzni, da imate slabo opremo, da so gostiteljska mesta plačala. Šov se mora nadaljevati.«

Pogost gost na Twitterju je tudi Michal Kwiatkowski (Ineos Grenadiers), ki prav tako kritizira organizatorje. Poljak je za primerjavo uporabil primer iz Formule 1, kjer zavoljo razporeditve tekmovalcev uporabljajo kvalifikacije.

»V Formuli 1 so kvalifikacije z razlogom. Kaj bi se zgodilo v prvem ovinku, če bi vsi začeli s prvega štartnega položaja. Uspeh na Touru lahko spremeni življenje človeka … in mi dovolimo, da 184 kolesarjev vzame rumeno majico, osvoji etapo, obleče majice prvi dan, ko vsi vemo, da je cesta široka 8 metrov

Guillaume Martin (Cofidis) se je včeraj izognil padcu, a moral za to močno »slalomirati« med kolesarji, kot je vožnjo v zaključku poimenoval sam.

»Uff! Po slalomski preizkušnji med padci sem varno prišel v cilj. Nujno potrebna je refleksija, da se izognemo kaosu, kot smo ga videli danes.«

Simon Geschke (Cofidis) je še eden izmed kolesarjev, ki se ne boji izraziti svojega mnenja. Nemec je bil eden najglasnejših kritikov organizacije šprinta na zloglasni Dirki po Poljski, ko je nesrečo doživel Fabio Jakobsen, tudi tokrat pa svoje puščice usmerja proti Mednarodni kolesarski zvezi.

»Zanimivo, da so prepovedali supertuck in naslanjanje s podlahtmi na krmilo zaradi ‘varnostnih razlogov’, hkrati pa imamo zaključke, kot je bil današnji na Touru.«

Z ogromno mero cinizma je za tipkovnico sedel tudi Julian Bernard (Trek-Segafredo), ki prav tako s prstom kaže proti Mednarodni kolesarski zvezi. Zloglasno, a med kolesarji smatrano kot nepotrebno, pravilo o višini nogavic, je prebrisano uporabil v kritiki UCI-ja.

»Pogledal sem si posnetek današnjega zaključka in odkrito povedano so bile nogavice vseh prave višine, tako da je vse v redu.«

Pred sezono se je organizirala tudi nova zveza kolesarjev, saj so člani karavane izgubili zaupanje v dosedanjo, ki tesno sodeluje z UCI-jem. The Riders Union, kot se nova zveza imenuje, je prav tako kritična do včerajšnjih dogodkov, ki bi lahko bili preprečeni že z nekaj zdrave pameti.

»Današnji dogodki niso nesreče. Nekaj je narobe z izbiro trase. Misel, da je več pravil pravi odgovor do večje varnosti, je napačna. Zdrava pamet je. Dirkanje je postalo hitrejše, ne uporabljajmo tega kot izgovor, ampak kot razlog za večjo varnost.«