Dan, ki bi moral biti za Primoža Rogliča najlepši v njegovi karieri, se je spremenil v nočno moro. Rumeno majico je imel že v lasti, potreboval je le dobro odpeljan kronometer. Odpeljal ga ni slabo, a kaj, ko je Tadej Pogačar odvozil za tri razrede bolje.

»Več nisem mogel dati. Dal sem vse, a ni bilo dovolj. Vse bolj so mi pojenjale moči,« so bile prve beseda Rogliča po koncu včerajšnje etape. V solzah se je le usedel na tla in skušal doumeti, kaj se je zgodilo. Leto dni priprav je izpuhtelo v zrak, trije tedni vrhunske vožnje niso bili več pomembni. Zmaga je spolzela med prsti.

Vrhunsko odpeljan Tour, nato pa…

Primož Roglič je z ekipo Jumbo-Visma odpeljal odlično Dirko po Franciji. Situacijo so na cesti nadzirali od prvega kilometra dalje. Verjetno se še spomnite, kako je Tony Martin miril glavnino na spolzkem spustu v Nici.

Rumeni dresi so na čelu glavnine vozili celotno dirko, tudi takrat, ko jim to po ne pisanih pravilih ne bi bilo potrebno. Rogliča so varovali in počasi približevali rumeni majici. To je prvič prevzel v deveti etapi in jo nato nosil vse do predzadnjega dne.

Primoževi moštveni kolegi so se povsem podredili svojemu vodji. Sepp Kuss je Slovencu sledil kot senca, Wout Van Aert se je odpovedoval šprintom, Tom Dumoulin pa lastnim ambicijam. Vsi so verjeli, da Roglič lahko v Parizu stopi najvišje. In ne gre jim zameriti, to so verjeli vsi poznavalci kolesarstva, saj je bil Roglič videti zelo suveren.

Rogliču je bila podrejena celotna ekipa. vir: twitter

Če se ozremo preko preteklih treh tednov v Rogličevem Touru ne najdemo napake. Sleherni kilometer je odvozil tako, kot to narekujejo kolesarski učbeniki. Večino časa je preživel pri čelu glavnine, a hkrati skrit za svojimi kolegi. Videli smo ga tudi narekovati tempo, ko je bilo to potrebno. Spomnimo se vetrovne etape, v kateri je zaostal Tadej Pogačar. Tedaj je tudi Primož Roglič vlekel glavnino naprej in tako povečeval prednost pred zasledovalci.

Tudi na vzponih je deloval suvereno. Na Col de la Loze je strl Pogačarja, ki je bil aktivnejši v prvih dveh tednih, v zadnjem pa se nekoliko umiril. Morda je bil to načrt hranjenja moči, a izraz na obrazu kolesarjev je govoril, da le redko kdo lahko prihrani kakšen atom moči.

Vožnja na čas ni bila tako slaba

Čeprav se zdi, da je Roglič odvozil najslabšo vožnjo na čas v svoji karieri, pa temu ni tako. Njegova predstava pravzaprav ni bila tako slaba, kot je bila vrhunska vožnja Tadeja Pogačarja.

Roglič je dosegel peti čas kronometra, za drugouvrščenim Tomom Dumoulinom je zaostal 30 sekund, kar proti tako dobremu kronometristu, kot je Nizozemec, ni nič hudega. Tudi Van Aert spada med najboljše kronometriste sveta, pa je Rogliča prehitel za le 20 sekund.

Drži, da je Roglič v preteklosti proti štoparici vozil že veliko bolje, tudi sam je priznal, da ni bil povsem na vrhuncu z močmi. Pa vendar gre njegov poraz v večini pripisati izvenzemeljski vožnji Pogačarja, ki je letel po progi.

V cilj je prišel vidno izmučen. vir: twitter

Psihološko povsem na tleh

Jasno je, da bi slehernega človeka takšen razplet povsem potolkel. Primož Roglič slovi kot psihično izjemno močen športnik, a tudi on je bil včeraj povsem na tleh. Veliko prespanih noči bo potrebno, da bo neuspeh za njim in bo na vse skupaj lahko gledal z nekaj več veselja. Nenazadnje je drugo mesto na Dirki po Franciji izjemen rezultat, a želja je bila gotovo višje.

»Videli bomo, kako se bom spopadel s tem,« je dejal Kisovčan. »Še vedno sem zadovoljen z rezultatom in dirkanjem, ki smo ga prikazali, zato vzemimo nekaj pozitivnega iz tega

Velik človek tudi v porazih

Da je Roglič človek z veliko začetnico, je dokazal včeraj po prihodu v cilj. Povsem upravičeno bi se lahko umaknil na samo in v krogu najbližjih premlel pravkar doživete dogodke. A se ni, ker je velik v zmagah in še večji v porazih.

Takoj, ko je zbral nekaj moči, se je odpravil k Pogačarju in mu čestital. Ni lahko gledati, kako ti nekdo tik pred nosom vzame nekaj, za kar si garal več let, prav tako ni lahko temu posamezniku stisniti roke in mu čestitati. A šampioni grejo preko sebe in svojo veličino dokažejo ravno takrat, ko je najtežje.

Tridesetletnik si je po etapi vzel tudi čas za medije. Jasno je bilo, da vprašanja ne bodo prijetna, a vendar se je odpravil pred mikrofon. V njegovih odgovorih je bilo razbrati ogromno razočaranje, a niti za trenutek ni pomislil, da bi komu kaj očital ali se na koga razjezil. Poraz je sprejel z dvignjeno glavo. »Nimam si česa očitati,« je povedal in nato priznal, da danes več iz sebe ni mogel stisniti.

Morda je bila letos najlepša priložnost za zmago

Kar najbolj boli Rogliča je zamujena priložnost. Celotna ekipa je sezona oblikovala okoli njegovega uspeha na Dirki po Franciji. Za razliko od lanskega Gira je letos v Francijo prišel z izjemno močno podporo moštva, Jumbo-Visma je bila z naskokom najmočnejša tako na ravnem, kot na klancih.

Roglič je bil vrhunsko zaščiten na vsaki etapi, ko je bilo to potrebno. Na prelaz Loze smo videli eno redkih samostojnih akcij Slovenca, saj je na vseh preteklih vzponih lahko računal na pomoč skoraj povsem do vrha.

Eno redkih samostojnih akcij je Roglič pokazal na Col de la Loze. vir: twitter

Razkošja takšne ekipne podpore verjetno ne bo imel nikoli več. Tom Dumoluin in Steven Kruijswijk bosta izražala vse večjo željo po priložnosti in v ekipi ju bodo morali slej ko prej uslišati. Kdo bo naslednje leto kapetan moštva na Touru se še ne ve, a prav lahko se zgodi, da to ne bo Primož.

Kako naprej?

Priložnosti v ekipi bo jasno še dobival, z Nizozemci ima pogodbo sklenjeno do leta 2023 in vanj še vedno verjamejo. Morda bo naslednjo sezono izpustil Tour in se osredotočil na preostala dva Grand Toura ali pa bo vseeno iskal odrešenje v Franciji.

Ne gre izključiti niti nastopa Rogliča na letošnji Vuelti. Tam bo sicer skoraj zagotovo kapetan ekipe Tom Dumoulin, ki v letošnji sezoni kot edini izmed udarne trojice še ni dobil te vloge. Steven Kruijswijk namreč odhaja na Giro, kjer bo iz ekipe Toura le Tony Martin.

Kjerkoli bo znova naskakoval zmago, nam bo Roglič zagotovo prinašal veselje. Pred njim je še nekaj let kariere, v katerih bo skušal v svoj rezime spraviti kar se da veliko uspehov, ki bodo vedno znova združevali Slovenijo.