Letošnja dirka Pariz-Roubaix bo šla v zgodovino kot ena bolj legendarnih preizkušenj. Obupno vreme, blato in luže so poskrbeli za spektakel na tlakovcih, ki pa prinaša tudi veliko težav. Le vprašajte Mattea Jorgensona.
O Pariz-Roubaixu smo letos slišali veliko takšnih in drugačnih zgodb, ki so na eni strani ustoličile nove legende, na drugi pa po blatu valjale imena nekaterih tekmovalcev. A zgodba, ki jo je v pogovoru s CyclingWeekly razkril Matteo Jorgenson, je zagotovo precej drugačna od vsega, kar smo vajeni.
Američan je letos vozil svoj prvi Pariz-Roubaix, ki ga verjetno ne bo hranil v preveč lepem spominu. Ne le, da je imel prebavne težave že med samo dirko, prava drama se je začela šele nekaj dni po njej.
Jorgenson je po dirki hudo zbolel in se boril s precej resnimi želodčnimi težavami. Zaradi njih se je naposled oglasil pri zdravniku, kjer so preiskave pokazale, da ima v krvi živalsko bakterijo. Američan je razkril, da jo lahko dobiš le z uživanjem živalskih iztrebkov, natančneje kravjega blata, ki ga je nehote užival med dirko.
“Ne vem, kaj se je zgodilo,” je v smehu povedal Jorgenson, ki sicer natančno ve, kaj se je zgodilo.
“Vem le, da sem po dirki v postelji hudo zbolel. Na srečo je v pritličju mojega stanovanja zdravnik, ki sem ga obiskal neke noči ob treh zjutraj, ko nisem mogel spati. Počutil sem se zares slabo, imel sem vročino. Odpravil sem se dol, pozvonil in rekel, da potrebujem pomoč.”
“Zdravnica mi je vzela kri in ugotovila, da imam v njej bakterijo, katere velik del je bila živalska bakterija. Diagnosticirala me je s stanjem, ki se pojavi le, ko poješ ali dobiš vbrizgane živalske iztrebke. Dala mi je antibiotike, ki so pomagali, a okužba se je vlekla še nekaj dni po Roubaixu.”
Matteo Jorgensen je imel precej težav že med samo dirko. Kar dvakrat se je namreč mogel ustaviti ob cesti in opraviti veliko potrebo. Pravi, da to verjetno še ni bila posledica bakterijske okužbe, pač pa prehrane na kolesu, ki precej obremeni želodec in na daljših preizkušnjah pogosto poskrbi za prebavne težave.
“Ne vem, ali so bile želodčne težave tisti dan povezane s tem. Mislim, da je bilo veliko posledica tega, kar ješ med dirko. Ves čas voziš na polno in ješ tablice in gele. Po sedmih urah mi nekaj ni več pasalo. Mogel sem se nekajkrat ustaviti – enostavno nisem mogel več zadrževati.”
S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da Jorgenson svoje prve dirke Pariz-Roubaix ne bo pozabil. Zagotovo bi se je raje spominjal po lepih trenutkih in uspehu, a tudi dejstvo, da je bil del legendarne izvedbe mu nekaj pomeni.
“Ne vem, ali je bilo vredno. Nisem se imel najbolje, če sem iskren. Če bi dosegel odmeven rezultat, bi morda bilo, tako pa sem prišel na 65. mesto. Ne vem, če je bila zabavna izkušnja.”
“To ni dirka zame – če bi bila suha, bi bilo precej drugače. Vseeno je bila zanimiva izkušnja. Mokri Roubaix je dogodek, ki ga doživiš enkrat v življenju in lahko rečem, da sem ga izkusil.”