Organizatorji Gira d’Italia so predstavili traso letošnje dirke. Ta se bo 8. maja začela v Torinu, 22 dni kasneje pa sklenila v Milanu. Za Slovence bo najzanimivejša 15. etapa, ko se bo karavana podala preko meje in nekaj kilometrov naredila tudi na slovenskih tleh.

Po dolgem čakanju smo kolesarski navdušenci le dobili še zadnjo traso tritedenske dirke. Organizatorji so dolgo časa kovali pot letošnje izvedbe, večkrat celo prestavili uradno predstavitev, a naposled je le prišel dan, ko dvomov ni več.

S severozahoda proti jugu

Že pred časom so bile predstavljene prve tri etape dirke, razkrito pa je bilo tudi mesto, ki bo gostilo Grande partenzo. Letos je ta čast pripadla Torinu, po ulicah katerega bo prvi dan potekal 9-kilometrski kronometer.

Tudi druga in tretja etapa bosta potekali po pokrajini Piemonte, nato pa se bo karavana obrnila proti jugu. Četrta in peta etapa bosta še vedno favorizirali šprinterje in specialiste za enodnevne preizkušnje.

Šesti dan dirke bodo prvič v ospredje prišli hribolazci. Sicer zagotovo ne najzahtevnejša etapa na dirki se bo končala s 17-kilometrskim vzponom Ascoli Piceno, kjer se bodo lahko pokazale prve razpoke v formi kolesarjev.

Pred prvim dnevom počitka kolesarje čakajo še tri etape. Osma je označena za razgibano, medtem ko bo deveta ponovno kolesarje pripeljala na rob zmožnosti. Karavano namreč čaka kar 3400 višinskih metrov, ki jih bodo nabrali na štirih kategoriziranih vzponih, vključno z zaključnim do smučarskega središča Campo Felice.

Deseta etapa je tako imenovana »tranzicijska etapa«, ki bo namenjena predvsem selitvi karavane do mesta prvega prostega dne. Za zmago se bodo borili šprinterji, preostali del glavnine pa bo skušal čim bolje regenerirati noge po naporu preteklega dne.

Drugemu tednu kraljuje Zoncolan

Drugi teden dirkanja se začne v Toskani. Enajsta etapa bo področju primerno vsebovala 34 kilometrov makadama, ki bo poskrbel za nekaj akcije v zaključku etape.

Težki enajsti etapi sledita dva lažja dneva, ki pa sta le uvod v dve izmed najtežjih etap na dirki. Štirinajsta etapa se bo po 205 kilometrih končala na vrhu legendarnega Zoncolana. Enega najtežjih vzponov v svetu kolesarstva se bo karavana letos lotila iz druge strani kot ponavadi, zaradi česar ne bomo videli znamenite vožnje skozi predore. A kljub temu bo vzpon brutalen, saj so nakloni z vseh strani podobni. Štirinajst kilometrov ceste se vzpenja s povprečnim naklonom 8,5 odstotka, v zadnjih dveh kilometrih pa poseže celo preko 13 %.

Slovenija kot počitek med gorskimi etapami

Le dan po vzponu na Zoncolan se bo karavana podala preko meje v Slovenijo. Kolesarje bomo lahko spremljali v Brdih in na ulicah Nove Gorice, preden se ponovno vrnejo na italijansko stran. Etapa se bo končala tik za mejo v Gorici, kjer bo zagotovo veliko slovenskih kolesarskih navdušencev.

»Slovenski« etapi bo sledila kraljevska etapa letošnjega Gira. Na 214 kilometrov dolgi trasi bodo kolesarji prečkali tri prelaze Dolomitov – Fedaia, Pordoi in Giau. Passo Pordoi je z 2239 metri nadmorske višine najvišja točka letošnjega Gira. S prelaza Giau kolesarje čaka dolg spust proti cilju v Cortini d’Ampezzo.

Alpe bodo dale zmagovalca

Tretji teden dirkanja ne bo prizanašal kolesarjem. Že takoj po dnevu počitka se bodo morali spopasti z dvema težkima vzponoma. Noge bodo prvič zapekle na prelazu San Valentino, nato pa se bodo morali do cilja spopasti še z vzponom do Sega di Ala. Gre za 11,2-kilometrski vzpon, ki v prvi polovici seže po naklonu 10,4 odstotka, nato pa se v zadnjih dveh kilometrih, po nekaj predhodnega »počitka«, zopet povzpne preko 12 odstotkov.

Osemnajsta etapa je z naskokom najlažja v zadnjem tednu in predstavlja poslednjo priložnost za šprinterje. Kolesarji bodo morali premagati kar 224 kilometrov cest padske nižine, preden se bodo najhitrejši kolesarji v Stradelli udarili za zmago.

Devetnajsta etapa predstavlja uvod v peklenski predzadnji dan. Kolesarje 19. dan čakajo trije vzponi, etapa pa se prvič v zgodovini konča na vrhu Alpe di Mere. Strm slabih 10 kilometrov dolg vzpon bo ponujal možnosti za napade, a mnogi bodo moči hranili za dan kasneje.

Dvajseta etapa še ne bo dala zmagovalca, bo pa omogočala, da se stvari v skupnem seštevku močno premešajo. Karavana bo v prvi polovici trase zavila v Švico, kjer bo preživela preostanek dneva. Najprej jih čaka prelaz San Bernardino (23,9 km; 5 %), nato prelaz Spluga (7,8 km; 8,3%), dan pa bodo zaključili z vzponom do Alpe Motte.

Zadnji dan kolesarje čaka še druga kronometrska preizkušnja. Skoraj 30 kilometrov dolga vožnja na čas na ulicah Milana omogoča spremembe v skupnem seštevku, kar pomeni, da bomo boj za zmago lahko spremljali vse do konca. Še drugo leto zapored bo zadnje dejanje dirke gostila prestolnica Lombardije, kjer bo pred katedralo okronan zmagovalec.